1. PRIDOBIVAJMO – IZGOVARJAJMO GLASOVE
POSLANSTVO:
Govor se pri otroku prične razvijati takoj ob rojstvu s predjezikovno fazo, ki vključuje razumevanje govora, zaznavanje, jok, vokalizacijo, bebljanje ter slučajna posnemanja glasov brez razumevanja njihovega pomena.
Vzgojitelji in starši moramo spodbujati otroke k govoru, saj bo le tako zaznan premik v govornem razvoju posameznega otroka.
Na razvoj govora vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki, in sicer tako sociološki in socialni kot biološki in psihološki. Med zunanjimi dejavniki pomembno mesto zavzema govor odraslih, ki otrokom predstavlja zgled. Šele takrat lahko pride do morebitnega posnemanja in vokalizacije pri otroku.
Določene spretnosti omogočajo otroku oblikovanje glasov. Otrok najprej komunicira preko neverbalne komunikacije, nato se glasovno izraža ob gibih ter kasneje preko verbalne komunikacije. Za natančno izgovorjavo in fonološko zavedanje glasov je ključnega pomena zavedanje sebe v gibanju. Določeni gibi so v oporo posameznim glasovom. Pri oblikovanju glasu sodelujejo različne mišične skupine, vsak glas pa ima določeno napetost in mehkobo. (J. Kosmač, 2010)
Po zadnjih letih opazovanja in zapisu realizacij delovnih načrtov, smo ugotovile, da ima precej otrok govorne motnje (težavo z izgovorjavo posameznih glasov) ali pa, da je njihov govor nerazumljiv. Zato smo se odločile, da bomo v tem šolskem letu, temu področju posvetile posebno pozornost in načrtno v svoje delo z otroki vpeljevale vaje za razvoj artikulacije, fonemov …
Za izhodišče dela smo izbrale didaktični komplet Pridobivajmo – izgovarjajmo glasove (Nova Gorica: Educa, 1996), avtorice Karoline Fajfar.
Pred začetkom izvajanja prednostne naloge na ravni vrtca, bodo strokovne delavke preverile koliko otrok ima težave z izgovorjavo posameznih glasov in kateri so ti. Na koncu šolskega leta se bo isto ponovno preverjalo. Tako bomo dobili rezultat načrtovanega dela s področja pridobivanja in izgovorjave glasov čez celo šolsko leto.
NAČRTOVANE DEJAVNOSTI:
Vse aktivnosti bodo temeljile na igri, ki omogoča sproščeno učenje ter hkrati spodbuja in razvija socialne odnose med vrstniki. Gre za celostno učenje, saj otroci glas zaznavajo slušno, vidno ter kinestetično z gibanjem. Načrtovane dejavnosti govornih vsebin bodo povezane s področjem gibanja.
- Otrok se igra z glasovi.
- Vaje za ozvenjanje glasov v govoru in slušno razlikovanje glasov.
- Z ritmičnim gibanjem spontano sprožamo večje zaznave in spodbujamo izgovorjavo glasu.
- Vaje za pravilno držo telesa, gibljivost trupa in glave, dihanja, saj to dobro vpliva na gibljivost govornih organov.
- Vaje za razvijanje motorike govoril, tj. gibljivih delov artikulacijskih organov, kot so usta, jezik, mehko nebo in spodnja čeljust.
- Vaje za pravilno artikulacijo ali izreko glasov.
- Vaje za avditivno percepcijo ali slušno zaznavo določenega posameznega fonema ali glasu in slušno diskriminacijo, ki pomeni razlikovanje od drugih glasov …
GLOBALNI CILJ POSLANSTVA:
- spodbujanje jezikovne zmožnosti .
CILJI:
- Otrok razvija jezik na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in pomenoslovne).
- Naučiti otroka jasnega govora.
DELO S STARŠI:
Starše bomo motivirale (preko oglasnih desk, roditeljskih sestankov, pogovornih ur, e-pošte) da:
- se z otrokom čim več pogovarjajo,
- otroku berejo pravljice, pripovedujejo zgodbe,
- otroku prikazujejo slike in mu jih opisujejo,
- otroka spodbujajo h govoru in otroku dovolijo, da sam pripoveduje, opisuje,
- z otrokom govorijo umirjeno, jasno, razločno in dovolj glasno,
- z otrokom ne govorijo popačeno,
- jasno izgovarjajo posamezne glasove (še posebej č, š, ž),
- da otroka poslušajo,
- bodo sodelovali v oddelčnih projektih.
DEJAVNOSTI PO ODDELKIH:
Oddelek 1
- Igre za razvoj govornega aparata (artikulacijske, dihalne, fonološke, vaje za razgibavanje ustnic…).
- Z različnim gradivom bova poskrbele za spodbujanje imitacije živali ter razvoj onomatopoije (predvsem mlajši otroci).
- Uporaba zanimivih gibalnih iger s petjem (bansi), deklamacij, gibalnih govornih iger, izštevank….
- Enkrat na mesec bomo več časa posvetili dihalnim vajam z različnimi pripomočki (npr. pihanje vate, pihanje vetrnice…)
- V okviru projekta oddelka bodo otroci in starši sodelovali pri dejavnosti jezikovnega kovčka: Jezik gre na potep.
Oddelek 2
Otroci bodo skozi vse leto doživljali jezik kot objekt igre, hkrati pa bodo:
- razvijali govorne spretnosti skozi igro,
- uživali in se zabavali ob poslušanju: zgodb, rim, prstnih iger, različnih glasovnih in besednih iger..
- V jutranjem krogu bomo vsak dan izvedli vaje za razvoj govornega aparata (artikulacijske, fonološke, dihalne..).
- V času pred malico bomo ponovili artikulacijske vaje iz prejšnjega jutranjega kroga.
- Otroci in starši bodo sodelovali v načrtovanem projektu na ravni oddelka Da bo liba čimprej riba.
Oddelek 3
Vaje bomo izvajali vsak dan v začetku jutranjega kroga.
Dihalne vaje:
- kratek nosni vdih, sledi dolg, enakomeren nosni izdih,
- vdihnemo skozi nos, izdihnemo skozi usta,
- dvignemo roke in vdihnemo skozi usta, se priklonimo in spustimo roke ter izdihnemo, na glasove F, I, S…
Vaje pihanja:
- pihamo v kos vate, ki ga položimo na tla,
- pihamo v pest, kot da nas zebe (HU HU),
- posnemamo smrčanje (HHRRR),
- pojemo melodije z mrmranjem.
Vaje jezika:
- muca pije mleko, se umiva,
- z jezikom si umivamo zobe,
- ližemo bombon,
- žoge se kotalijo po stopnicah: K-D-K-D-KD-KD-KD-KD-KDI-KDI-KDI,
- žaba se krega: DEGA DEGA DEGA,
- miško zebe in se trese: D-D-D-D- (med zobe damo prst).
Vaje mehkega neba:
- zehamo,
- grgramo vodo.
Vaje ustnic:
- se čudimo OOOOO,
- se smejemo,
- glasno cmokamo,
- močno odpiramo usta,
- oponašamo avto, ki brni BBBRRRRRR,
- ustnice pomikamo levo, desno
- pošiljamo poljubčke.
Fonološke vaje:
- oponašanje živali: MUMU, HOV HOV, MIJAV MIJAV, MEEE MEEE, BEEE BEEE, SIK SIK,
- kihamo: ACI ACE ACA ACO ACU,
- mama poje: LE LE LE,
- oče poje: LA LA LA,
- babica poje: LO LO.
Govorne igre:
- prepoznamo zvoke iz okolja,
- izštevanke, uganke,
- govorno-gibalne vaje (BANSI),
- ploskanje na zloge.
V sklopu prioritetne naloge smo v našem oddelku oblikovali oddelčni projekt z naslovom Ušesa na plan, jezičke v bran.
Oddelek 4
V oddelku 4 bomo izvajali vsakodnevne artikulacijske vaje v času, ko se bomo pripravljali na kosilo.
Ostale dejavnosti v sklopu prioritetne naloge, ki jih bomo izvajali:
- bralna značka ( pripovedovanje pravljic in pesmic)
- besedne igre v jutranjem krogu
- zlogovanje besed ( štetje zlogov, ritem )
- iskanje rim in ugotavljanje prvega glasu
- izvajanje artikulacijskih, fonoloških in dihalnih vaj
Oddelek 5
V oddelku 5 bomo izvajali naslednje dejavnosti:
- artikulacijske vaje v jutranjem krogu,
- poslušanje zgodb z vajami motorike govoril,
- vsakodnevna komunikacija (pozdrav, opisovanje dogodkov, občutkov),
- bralna značka – pripovedovanje pravljice, recitiranje pesmice,
- govorne igrice za pospeševanje izreke (vaje ustnic, vaje mehkega neba, vaje jezika, pihalne vaje),
- zlogovanje besed, rime, ritem, prvi glas,
- iz pripravljenega gradiva Primeri gibalnih dejavnosti in iger z vključenimi govornimi spodbudami (Kosmač, J.) bomo izvajali vaje pri vsaki vadbeni uri.
2. RAZVOJNO NAČRTOVANJE
ZA OBDOBJE 2020 – 2023
Načrtno in sistematično opazovanje otrok in spremljanje njihovega razvoja s poudarkom na načrtovanju iz opazovanja – FORMATIVNO SPREMLJANJE.
V sodobnih koncepcijah predšolske vzgoje se pogosto postavlja otrok kot središče in izhodišče vzgojnega dela, kar pomeni, da mora vzgojiteljica upoštevati razvojno stopnjo in razvojne potrebe otrok v oddelku ter posebne značilnosti vsakega posameznika – njegovih individualnih lastnosti in sposobnosti, pri čemer je potrebno dobro poznati vsakega otroka v oddelku (M. B. Zorec, S. Prosen).
Ker ugotavljamo, da na področju formativnega spremljanja otrok naredimo premalo, smo se odločile, da se mu bomo v tem obdobju še posebej posvetile. Cilj formativnega spremljanja otrok jim zagotavljanje najbolj ustrezne podpore za razvoj in učenje v danem trenutku, spodbujanje razvoja njihovih veščin učenje učenja in spodbujanje razvoja metakognitivnih strategij. Da bi dosegali te cilje, moramo vzgojitelji v čim večji meri sprotno spremljati vsakega posameznega otroka. Med ostalim nam bo to predstavljalo osnovo za načrtovanje dela in življenja v oddelku.
Področje spremljanja otrok bomo izboljšali s tem, da se bomo učili določenih strategij, ki nam bodo v pomoč, strokovno se bomo ozaveščali in razvijali.
Za opazovanje otrok si bomo postavljali jasne cilje – ZAKAJ; KAJ in KAKO bomo opazovali. Opazovanje bomo dokumentirali z zapisovanjem opažanj o otrokovem razvoju in napredku, zbirali otroške izdelke, zapisovali pogovore z otroki, zbirali fotografije, avdio in video snemali.
2020/2021
- strokovni delavci predelamo gradivo Formalno spremljanje v vrtcu (ZRSŠ, 2016) in skrajšan zapis opazovanja otrok, ki ga je pripravila pom. rav. v vrtcu (le-tega je potrebno imeti “pri roki”),
- strokovni delavci izpolnimo obrazec za formativno spremljanje v vrtcu in lestvico za samoocenjevanje (iz gradiva – pripravi pom. rav. v vrtcu),
- na delovno srečanje povabimo Faniko Fras Berro, svetovalko za predšolsko vzgojo na ZRSŠ (november 2020),
- strokovni delavci načrtujejo in zapišejo tri različna opazovanja – vsaj 1x načrtujejo vzgojno izobraževalno delo tako, da bo v načrtu dela vidno, da je iz opazovanja.
2021/2022
- strokovni delavci se udeležimo izobraževanja oz. delavnice na to temo,
- spremljanje zapisa opazovanj in načrtovanje iz tega (hospitacije).
2022/2023
- nadaljujevanje z zapisi opazovanj, načrtovanji vzgojno izobraževalnega dela,
- evalviranje dela, napredka.
